Mnenja izvajalcev

»Izvrstno se mi zdi, da je program stopenjski in da temelji na vzpostavljanju odnosa, pohvali, krepitvi želenih vedenj pri otrocih. Program nam ponudi preobrat od grajanja, kaznovanja, negodovanja, zasmehovanja, podcenjevanja, ustrahovanja, ki jih pogosto učitelji na šolah uporabljajo v namene doseganja želenih izidov, k prosocialnim tehnikam vedenja, k vzpostavljanju dobrega odnosa z učenci, k upoštevanju svoje in njihove individualnosti. Vse na preverjen, razumljiv in izvedljiv način.«

Tajana Brajović Palamar, Šolska svetovalna služba, OŠ Tabor, Logatec

»Najbolj neprecenljiva izkušnja mi je bila ta, da sem lahko z lutkami predstavila in pokrila različna vzgojna področja, ki so mi pripomogla k izboljšanju odnosov v razredu. Lutke so mi pomagale pri predstavitvi različnih čustev in pri reševanju problemov. Odlična so za kasnejši priklic informacij pri otrocih (kadar smo se srečali s problemom, smo izhajali iz tega, kaj nas je lutka Dina naučila).«

Tina Pleško, izvajalka programa VRU in Dino šole, Ljubljana

»Največja prednost pri programu Neverjetnih let se mi zdi to, da se posveti gradnji pozitivnih odnosov z učenci in starši. To se mi zdi ključ do uspeha. Velikokrat pozabljamo ali pa se ne zavedamo, kako veliko lahko naredimo s pozitivno klimo v odnosih, pa če gre le za majhno pohvalo, ki lahko učencu pomeni veliko več, kot si to sami predstavljamo. Konstruktivistični pristop omogoča različne diskusije in izmenjavo mnenj. Vsak učitelj pripomore s svojimi znanji in izkušnjami in ta izkušnja nam daje največjo vrednost naših srečanj. Kot bi imeli 15 učiteljev pomočnikov, ki nam pomagajo pri našem delu. Prednost vidim tudi v tem, da so v programu vključeni učitelji različnih šol.

Presenetila me je tudi informacija, da so pristopi, ki se jih naučimo, primerni tudi za starejše učence, da učinkujejo tudi pri 13., 14. letnikih. Program pokaže, kako lahko z malenkostmi prispevamo k pozitivni klimi v razredu. Najbolj neprecenljiva izkušnja mi je bila ta, da sem lahko z lutkami predstavila in pokrila različna vzgojna področja, ki so mi pripomogla k izboljšanju odnosov v razredu. Lutke so mi pomagale pri predstavitvi različnih čustev in pri reševanju problemov. Odlična so za kasnejši priklic informacij pri otrocih (kadar smo se srečali s problemom, smo izhajali iz tega, kaj nas je lutka Dina naučila).«

Tina Pleško, OŠ Kolezija, Ljubljana

»Pohvale in male, skromne nagrade, ki sem jih vpeljala v delo v razredu, so prinesle povsem drugačno klimo in odnose v šolski prostor. V prvi vrsti sem začela verjeti, da učenci res radi prihajajo k pouku, da jim ni težko opraviti naloge in tudi pri učencih s težavami sem začela opažati, da so dobili več volje za delo in da jim je, ker sem verjela v njih in sem jim to s pohvalami tudi povedala, začelo uspevati. Kot učiteljici se mi zdi zelo pomembno, da mi novi načini, ki jih program ponuja, ne nalagajo dodatnega dela, so le premik miselnosti v moji glavi. Pozitivno reševanje težav mi kot učiteljici pomeni tudi manjšo izčrpanost in veliko večje zadovoljstvo pri delu z učenci. Ta program nam omogoča, da lahko kljub zahtevam, kaj vse moramo učence naučiti, z njimi vzpostavljamo tudi topel človeški odnos.«

Maja Keše, OŠ Anton Aškerca, Rimske Toplice

»Program te pripelje do tega, da v razredu bolj uživaš, vidiš več lepega in to nagradiš. Z učenci se bolj povežeš, saj jih preko programa lažje pripraviš do tega, da ti sledijo oz. da si tega celo želijo. V razredu imaš manj konfliktov, manj se jeziš in zagotovo kažeš učencem svojo boljšo plat.«

Maja Lapornik, OŠ Anton Aškerc, Rimske Toplice

»Program prinaša izdelan sistem, ki ga lahko učitelj pod mentorstvom voditeljev ter ob podpori skupine zelo učinkovito vnese v lastno prakso. V razredu sem uvajala nekatere izmed principov, ki jih prinaša program, zlasti tiste, ki so opisani v spodnjem delu piramide - metode za razvijanje pozitivnih odnosov med učiteljem in učenci ter med učenci samimi ter načrtne pohvale oz. pozitivne povratne informacije.«

Sonja Stepančič, OŠ Trnovo, Ljubljana

»Eden najpomembnejših vidikov tega izobraževanja je podpora, ki jo občutiš v skupini. Z druženjem, diskusijami, teoretičnim ozadjem in praktičnimi nasveti sem se opolnomočila in počutila bolj samozavestno v razredu. Odnos z učenci se je izboljšal in lažje jih je motivirati. Postaneš pozoren na majhne stvari, deluješ preventivno in hkrati gradiš otrokovo samozavest, kar se zelo hitro opazi.«

Katarina Zagoršak, OŠ Martina Krpana, Ljubljana

»Voditelja sva se v prvo delavnico podala z nekoliko mešanimi občutki, saj nisva vedela, kakšne bodo reakcije učiteljev, koliko so pripravljeni aktivno sodelovati in biti zgovorni med nepoznanimi ljudmi. Izkazalo se je, da so bili najini strahovi povsem odveč. Učitelji so motivirani za vsebine, ki so življenjske, jim pomagajo pri vsakdanjem delu s težavnimi učenci. Delavnica je potekala v sproščenem vzdušju. Najpomembnejše ugotovitve udeležencev so bile, da se vsi učitelji srečujemo s podobnimi dilemami, da pri tem nismo sami. Veliko so jim pomenile tudi izkušnje iz prakse, ki so jih podelili v diskusijah. Vsi so aktivno sodelovali pri iskanju rešitev in novih idej. Udeleženci pravijo, da se veselijo naslednjih srečanj.«

Deja Božič in Blaž Dolinšek, OŠ Šalek, Velenje

Nadja Prevolnik: »Že na prvem srečanju je nekdo dejal, da bosta tako z ženo vsaj dve urici preživela skupaj, kakovostno. Brez otrok. Poleg tega je potem doma lažje postavljati pravila, vzgajati, saj oba vesta, za kaj gre.« Temu pritrjuje tudi druga voditeljica, Tanja Jazbec: »Zaželeno je, da sodelujeta oba, saj je potem možnost, da se bodo stvari izboljšale, večja.«

Voditeljici starševskih delavnic NADJA PREVOLNIK in TANJA JAZBEC